rockstar

Naj vam ona pove namesto mene.

Prejšnji teden sem morala na obvezen sistematski pregled. Vsi vemo kako to izgleda - kri, lulanje, tehtanje, pritisk, vid, …in na koncu posvetovanje pri zdravniku. Ko sem sedela in čakala na vrsto so nekatere že prihajale ven z izvidi. Med petinvajsetimi jih je bilo osem slabokrvnih in nasplošno v zelo slabem zdravstvenem stanju. Vseh osem je bilo anoreksično suhih oz. po danajšnjih merilih ˝normalnih˝.

Ste se že kdaj sprehodili med policami v trgovini in pogledali konfekcijske številke ženskih oblačil?
32, 34, 36, 38.
V večini primerov je največja številka 40. Če vidiš kje 42 je že praznik. Ko vidiš 44 si že na oddelku za ˝močnejše postave˝ ali med nosečnicami.

Je to normalno?

Je to debelost?

Veliko je bilo govora že o tem, da so v bistvu modne agencije tiste, ki vodijo standarde glede debelosti oz. suhosti. Večina ljudi obtožuje modno industrijo za pojav množične anoreksičnosti.

JAZ mislim, da smo(ste) si krive same. Same si postavljamo(te) meje, same se stradamo(te). Izstradale se bomo(boste) do smrti samo zato, da bomo(boste) ˝LEPE˝.

(Naslov slike: Dying to be thin)

Sigurno se je že vsakemu zgodilo, da mu je kdaj kdo častil pijačo. Sploh v kakih klubih, ko kdaj pa naključju mogoče srečaš znanca ali pa te mogoče nekdo celo poskuša zapecat.

Meni se to pravzaprav dogaja zelo pogosto (da srečujem znance po lokalih namreč). Seveda kot ponavadi takoj pade pijača - po njegovem/njenem izboru. ˝Heeelooo, sem ti prinesla Jack colo, da nazdravima malo!˝
Enako je naredil dolgoletni prijatelj. Srečala sva pred lokalom sredi noči, nujno sva morala it skupaj na pijačo in pri šanku me sploh ni vprašal kaj pijem - v rokah sem že mela Stock colo.

Ne me narobe razumet. Vesela sem, da se srečam z znanci/prijatelji… in neskončno sem hvaležna za tisto skupno pijačo (ki jo ne glede na moj okus spijem). Ampak ni mi pa jasno zakaj nihče več ne vpraša kaj bi pila? Zgledam kot sod, ki vlije v sebe vse kar mu potisneš v roke? Se bojiš, da bom naročila nekaj dragega? V tem primeru bom več kot vesela, če lahko plačam jaz račun - in spijeva oba nekaj kar nama je dobro. Tega res ne razumem.

PS: Vsem, ki mi boste v prihodnje želeli častit pijačo - pijem Jeger colo (ali pa Mojito). To velja do nadaljnega.

…da že skoraj pozabiš na kaj si čakal. Ko se trudiš in vlagaš dokler ne dosežeš zastavljenega cilja. Ko prilagajaš in prelagaš stvari tako dolgo, dokler se ne vsedejo na pravo mesto…

…in potem pride, the one and only:

Moja lepa nova kitara… aaah….
Včeraj zvečer je res čisto malo manjkalo, da nisem zaspala v objemu z njo.  *blush*

Nekaj dni sem odlašala s to objavo - želela sem, da se moja boljša polovica najprej spuca (priporočam branje). Zdaj sem na vrsti jaz…

Zadnja dva meseca sem premlevala, pripravljala, razpravljala, nastavljala in organizirala prvo zabavo za ženske (ok, let’s be honest - za lezbijke) v Mariboru. Takšni partyi v bistvu niso nič novega - pravzaprav se v Ljubljani odvijajo skoraj vsaka dva meseca. Ampak tokrat je bil prvič v štajerski prestolnici…
Povem vam, da se še nikoli v življenju nisem počutila tako nesigurne, kot sem se takrat tisti petek. Vsaki dve minuti sem gledala pri vratih kdaj se bo pripeljal črn kombi iz katerega bodo poskakali skinheadi in nam razbili lobanje.

Zakaj?
Zato ker se je to v Mariboru že zgodilo. Pred leti (na Akciji strpnosti) je na Grajskem trgu stala mala stojnica pred katero so delili letake. Na stojnici je visela mavrična zastava in zraven napis: Geji in lezbijke vam želimo lep dan. Od nekod sta se pripeljala dva kombija iz katerega so poskakali skini/viole (se opravičujem, meni je to vse isto sranje), razbili stojnico, grozili prostovoljcem… potem pa pobegnili. Ljudje so sredi belega dneva stali in opazovali od daleč. Nihče jim ni pomagal, nihče ni niti sočustvoval z njimi. Policija še par let po dogodku ˝ne ve˝ kdo so storilci.

Je to normalno?
Se vam to zdi normalno? Samo zato, ker bi radi, da nas sprejemate kot sebi enake. Samo zato, ker smo z Akcijo strpnosti želeli pokazat, da nismo nič drugačni in da smo popolnoma človeški. Prijazno deljenje letakov je v Mariboru očitno nesprejemljivo…

Sita sem Vas, dragi Mariborčani in Mariborčanke ter tebe dragi Maribor.
Sita sem ljudi, ki se zgražajo in v resnici sploh nimajo pojma o ničemer, sita sem pogledov in opravljanja, sita sem župana, sita sem non-stop nažganega folka, sita sem kazanja s prstom za ljudmi, sita sem omejencev. Sita sem skinov, viol in vseh ostalih primitivcev, ki jim je pretepanje način življenja.

Počasi začenjam razumevat zakaj so Tvoje ulice ob večerih tako prazne. ZATO KER VSI NORMALNI LJUDJE RAJE SPIZDIMO V LJUBLJANO.